Potek odprave
“Drget bi me sicer ogrel …za trenutek, dva … a to ohranitveno početje pije moči, pije dneve življenja. Jaz pa želim živeti, živeti še en dan več, pa četudi bi bil to zadnji... doživet v bolečini in spokoju obenem ... jutro za jutrom, dan za dnem, večer za večerom ...”
Aklimatizacija: 7. julija odprava dospe v bazo. Kljub slabim razmeram – neprestano dežuje oziroma nad 6000 metri sneži – Tomaž in Aleš opravita sedemdnevno aklimatizacijo – do 6.850 metrov v Messnerjevi smeri.
Odločitev: Vreme je nestanovitno, vremenska napoved za območje Nanga Parbata - zaradi vpliva vlage iz Begalskega zaliva - ne drži. Tomaž se 27. julija prvič odloči za odhod, a zaradi slabega vremena vstopi šele 1. avgusta. Vremenoslovci napovedujejo štiri dni stabilnega vremena. Popoldne s Stipetom in Alešem odrinejo do izhodišča stene, 2. avgusta Tomaž prepleza 1600 metrov stene. Prenoči v bivaku na 5700 metrih. 3. avgusta na okoli 6400 metrih Tomaž obtiči, ujet v labirint ledenih serakov in prhkih snežnih gob. 4. avgusta zaman išče izhod. Zaradi neprestanega sneženja ostane v snežni luknji. 5. avgusta zaprosi za helikoptersko reševanje.
Reševanje: 7. avgusta proti steni poleti privatni helikopter, a je za višino 6300 metrov prešibak. Po politično koordinirani akciji - iz Slovenije jo vsklajuje Viki Grošelj, v Pakistanu izkušen himalajec in politik Nazir Sabir - 9. avgusta v bazo priletita vojaška helikopterja vrste »lama«. Prvi let je izvidniški. 10. avgusta ob 6. zjutraj ponovno poletijo proti steni. Prvi helikopter doseže višino, a se steni ne približa. Drugi vztraja. Vojaški pilot Rashid Ullah Baig (40) in kopilot Kalid Amir Rana (39) s tvegano akcijo – osem minut lebdita na višini 6400 metrov, s propelerjem tik ob steni – uspeta. Tomaž s cepinom ujame reševalno zanko in se kljub ledeni centrifugi vrtinčastega snega vpne. Helikopter se dvigne, a prusik s Tomaževaga pasu je še vedno vpet v steno. Helikopter nevarno zaniha, prusik se strga in Tomaža kataputira – v življenje.
Aklimatizacija: 7. julija odprava dospe v bazo. Kljub slabim razmeram – neprestano dežuje oziroma nad 6000 metri sneži – Tomaž in Aleš opravita sedemdnevno aklimatizacijo – do 6.850 metrov v Messnerjevi smeri.
Odločitev: Vreme je nestanovitno, vremenska napoved za območje Nanga Parbata - zaradi vpliva vlage iz Begalskega zaliva - ne drži. Tomaž se 27. julija prvič odloči za odhod, a zaradi slabega vremena vstopi šele 1. avgusta. Vremenoslovci napovedujejo štiri dni stabilnega vremena. Popoldne s Stipetom in Alešem odrinejo do izhodišča stene, 2. avgusta Tomaž prepleza 1600 metrov stene. Prenoči v bivaku na 5700 metrih. 3. avgusta na okoli 6400 metrih Tomaž obtiči, ujet v labirint ledenih serakov in prhkih snežnih gob. 4. avgusta zaman išče izhod. Zaradi neprestanega sneženja ostane v snežni luknji. 5. avgusta zaprosi za helikoptersko reševanje.
Reševanje: 7. avgusta proti steni poleti privatni helikopter, a je za višino 6300 metrov prešibak. Po politično koordinirani akciji - iz Slovenije jo vsklajuje Viki Grošelj, v Pakistanu izkušen himalajec in politik Nazir Sabir - 9. avgusta v bazo priletita vojaška helikopterja vrste »lama«. Prvi let je izvidniški. 10. avgusta ob 6. zjutraj ponovno poletijo proti steni. Prvi helikopter doseže višino, a se steni ne približa. Drugi vztraja. Vojaški pilot Rashid Ullah Baig (40) in kopilot Kalid Amir Rana (39) s tvegano akcijo – osem minut lebdita na višini 6400 metrov, s propelerjem tik ob steni – uspeta. Tomaž s cepinom ujame reševalno zanko in se kljub ledeni centrifugi vrtinčastega snega vpne. Helikopter se dvigne, a prusik s Tomaževaga pasu je še vedno vpet v steno. Helikopter nevarno zaniha, prusik se strga in Tomaža kataputira – v življenje.
