Iz knjige Ni nemogočih poti
V Lukli, zadnjem letališču pred vznožjem gora, se je odprava treh slovenskih alpinistov znašla v začetku aprila 2005. Na višini 4600 m pod severnim ostenjem Cholatseja so si uredili bazni tabor, postopna aklimatizacija pa je potekala že na poti do tja. V 1500 metrov visoko severno steno so vstopili potem, ko so jo nekaj dni opazovali in preučevali najboljše možnosti za plezanje in kasnejši sestop. Že prvi dan plezanja so alpiniste pričakali strm sneg, kombinacija skale in ledu ter skalno plezanje do VII–. Prenočili so na polici, ki so jo uspeli na varnem mestu izkopati po trinajstih raztežajih. Prihodnje jutro jih je pričakalo lepo vreme, ki pa se je že dopoldan pokvarilo. Začelo je snežiti in med plezanjem šest raztežajev dolgega lednega slapu (do 90°) so se čeznje že začeli vsipati snežni plazovi. Sledila je naporna noč v bivaku, ki so ga postavili ob koncu dneva in je bil precej manj udoben od prvega. Tretji dan so začeli plezati proti levi. V slabih razmerah so dosegli greben, kjer so naleteli na obilico prhkih snežnih tvorb. Napredovanje je bilo počasno in nevarno. Ko so zvečer izkopavali bivak pod previsno ledeno tvorbo, je spet snežilo. Zjutraj so v boljšem vremenu nadaljevali proti vrhu, kamor so priplezali pozno popoldne. Četrti bivak so si uredili nekaj metrov pod vrhom gore. Naslednji dan so začeli s sestopom na južno stran. Ko je postalo pobočje strmo, so opravili osem spustov ob vrvi in prišli na strm ledenik, s katerega so morali opraviti še nadaljnje tri spuste do jezera, nedaleč stran od baznega tabora.
Kasnejša poizvedba je pokazala, da so naši alpinisti predvsem srednji del plezali bolj ali manj v območju Ameriške smeri iz leta 1984, v zgornji tretjini, kjer so Američani nadaljevali v vpadnici vrha, pa so Tomaž, Janko in Aleš zavili na strmi levi greben.
»Ali smo opravili prvenstveni vzpon ali prvo ponovitev, ni važno. Gora je lepa in hoteli smo priti na vrh!« je dejal Tomaž.
Kasnejša poizvedba je pokazala, da so naši alpinisti predvsem srednji del plezali bolj ali manj v območju Ameriške smeri iz leta 1984, v zgornji tretjini, kjer so Američani nadaljevali v vpadnici vrha, pa so Tomaž, Janko in Aleš zavili na strmi levi greben.
»Ali smo opravili prvenstveni vzpon ali prvo ponovitev, ni važno. Gora je lepa in hoteli smo priti na vrh!« je dejal Tomaž.
