Zdravnica Anda o situaciji pod
Nango Parbat:
(povzeto po novici, dne 27.9.2005)
"Večina, ki me obišče, pričakuje
tableto, ki bo hitro odpravila težavo.
To mi ni tuje, saj doma ni dosti
drugače. Imam vtis, da bolj zaupajo
zdravilom iz zahoda. Nimam se za
neko rešiteljico, ki bo odpravila
vsako težavo. Če lahko, potem pomagam
tudi z zdravili, še več pa se mi
zdi vreden nasvet. Kaj potem človek
s tem naredi, ni več odvisno od mene.
Včasih moram predlagati pregled v
najbližji bolnici v Gilgitu, ki je
za večino oddaljena najmanj en dan
vožnje po slabi cesti. Pri tem niso
vštete ure, ki jih morajo nekateri
prehoditi do Tarešinga, vasice od
koder vozi džip. Potem pa so tu še
denarni stroški, ki jih vsak ni zmožen
plačati. Priznam, da se ponavadi
ob takem predlogu ne počutim najbolje,
saj vem, kaj je tu realnost. Kljub
vsemu mi je to delo z domačini nek
izziv v strokovnem smislu, še več
pa mi pomeni bogastvo odnosov, ki
sem ga deležna - verjamem, da je
to obojestransko.
Pri sporazumevanju mi s prevajanjem
pomaga zvezni oficir naše odprave,
Javed (beri Džave). Moral se je navaditi,
da se želim s človekom najprej pogovoriti
in ne da kar dam zdravila, čim omeni
težavo.
|
|
V "ambulanto" prihajajo
otroci, možje in žene vseh
starosti. Žene nikoli ne pridejo
same. Vedno jih pripelje moški.
Lahko je to mož, nek drug sorodnik
ali vaški veljak. Pripeljejo
jih, ker sem zdravnica. Kljub
temu so mnoge zelo sramežljive,
še zlasti zato, ker moški,
ki jih pripelje, vedno stoji
zraven in navadno on govori
Javedu, ne žena neposredno.
Ravno včeraj sem enega od posrednikov,
ki mi je deloval grobo, odstranila.
Po tem je bil odnos z dekleti
mnogo bolj sproščen. Opazila
sem, da se žene in dekleta
za obisk oblečejo v lepše oblačilo,
običajno lepih intenzivnih
barv. Vse so pokrite, odete
v lepe šale izpod katerih gledajo
včasih žive smejoče oči, večkrat
pa je pogled povešen. Skoraj
bi pozabila povedati, da ko
jih možje pripeljejo, pridejo
v bazo najprej sami, medtem
ko žene čepijo največkrat ob
kakšni skali v primerni razdalji. |
Zanimivo
je, zaradi česa ljudje prihajajo.
Največ prihajajo zaradi
težav s koleni in rameni. Vzrok je
težko fizično delo v težkih pogojih.
Potem so težave z želodcem. Zlasti
tožijo o pekočih bolečinah. Temu
je vzrok preveč začinjena hrana in
prežgano ter večkrat rabljeno olje.
Tudi črevesne infekcije niso redke,
saj je tu higiena zelo vprašljiva
(mešanje pitne in odpadne vode, itd.).
Veliko je povečane ščitnice, zaradi
pomanjkanja joda. Preseneča me slabo
zobovje. Pogosto pridejo zaradi glavobola,
kateremu bi bil lahko vzrok tudi
veter. Pogosta so tudi vnetja očesne
veznice, zaradi vetra, sonca in dima
ob ognjiščih."
|
