Čas - Misli
V naravi so nekateri zakoni, ki si ne dovolijo ukrivljanja oziroma prirejanja. ČAS je že ena od konstant, na katere moraš hočeš-nočeš računati, ta pa beži nam vsem.
Čas je neposredno povezan s prioritetami v življenju. Čas se ne meni za naše želje, hotenja, zmage ali poraze. Čas BEŽI. Imamo pa velik privilegij, ki se mu reče SVOBODNA VOLJA - do sebe, seveda...
Do tu je vprašanje glede Časa enostavno, še posebej, če smo sami na Planetu. Pa vendar vemo, da je vsaj nekdo okrog nas: če že nimamo straršev ali potomcev, so tu vsaj znanci, včasih prjateli, morda celo partnerji ...
Igrati se s Časom drugih, zavestno ali nezavestno, je samo stopnja Karme (zakon vzajemnosti), po kateri odgovarjamo sebi - univerzumu.
"Vsak dobi, kar zasluži", zasluži pa vsako stvar toliko časa, dokler se ji je pripravljen posvečati, saj "žrtev ni - so samo prostovoljci".
Ena zadnjih vrednot, okoli katere se v zadnjih tisočletjih najpogosteje krešejo mnenja oz. hotenja in pomeni, sliši na ime DENAR.
Modreci so zapisali: "Denar je nadomestilo za kvaliteto časa".
O tem so mnenja še vedno deljena, tako prizemljenih, kot odzemljenih posameznikov, pa vendar: ob vsakem dimu je tudi nekaj ognja in tudi tu se ga skriva vsaj malo. Ker živimo v fizičnem svetu in si že nekaj časa namesto blagovne menjave (kar je podobno, morda le manj praktično) pomagamo z nadomestilom - DENARJEM - ki sicer res ni vse, a včasih vendarle pomaga. Ne pa Vedno.
Vprašanje je, ali smo (sem, si) pripravljeni na drugem področju zaslužiti toliko tega "nadomestila za kvaliteto časa", da nam (mi , ti) ga na koncu ne uspe potrošiti za lastne prioritete ali da celo pozabimo, zakaj smo pravzaprav vložili toliko truda. Seveda nam tu "pomaga" naš "pomanjkljiv" spomin, ki nas opomni LE, ko gredo stvari prek roba našega zavedanja. Odgovornost do sebe kliče po akciji ... sicer diši po nezavednem prodajanju lastne DUŠE, komu že? Lastnim iluzijam ...
Je vredno? Koliko potem v nas (meni, tebi) še ostane Nas samih? Kaj nam (mi, ti) bo v tem primeru odgovorilo ogledalce na steni?
« nazaj
Čas je neposredno povezan s prioritetami v življenju. Čas se ne meni za naše želje, hotenja, zmage ali poraze. Čas BEŽI. Imamo pa velik privilegij, ki se mu reče SVOBODNA VOLJA - do sebe, seveda...
Do tu je vprašanje glede Časa enostavno, še posebej, če smo sami na Planetu. Pa vendar vemo, da je vsaj nekdo okrog nas: če že nimamo straršev ali potomcev, so tu vsaj znanci, včasih prjateli, morda celo partnerji ...
Igrati se s Časom drugih, zavestno ali nezavestno, je samo stopnja Karme (zakon vzajemnosti), po kateri odgovarjamo sebi - univerzumu.
"Vsak dobi, kar zasluži", zasluži pa vsako stvar toliko časa, dokler se ji je pripravljen posvečati, saj "žrtev ni - so samo prostovoljci".
Ena zadnjih vrednot, okoli katere se v zadnjih tisočletjih najpogosteje krešejo mnenja oz. hotenja in pomeni, sliši na ime DENAR.
Modreci so zapisali: "Denar je nadomestilo za kvaliteto časa".
O tem so mnenja še vedno deljena, tako prizemljenih, kot odzemljenih posameznikov, pa vendar: ob vsakem dimu je tudi nekaj ognja in tudi tu se ga skriva vsaj malo. Ker živimo v fizičnem svetu in si že nekaj časa namesto blagovne menjave (kar je podobno, morda le manj praktično) pomagamo z nadomestilom - DENARJEM - ki sicer res ni vse, a včasih vendarle pomaga. Ne pa Vedno.
Vprašanje je, ali smo (sem, si) pripravljeni na drugem področju zaslužiti toliko tega "nadomestila za kvaliteto časa", da nam (mi , ti) ga na koncu ne uspe potrošiti za lastne prioritete ali da celo pozabimo, zakaj smo pravzaprav vložili toliko truda. Seveda nam tu "pomaga" naš "pomanjkljiv" spomin, ki nas opomni LE, ko gredo stvari prek roba našega zavedanja. Odgovornost do sebe kliče po akciji ... sicer diši po nezavednem prodajanju lastne DUŠE, komu že? Lastnim iluzijam ...
Je vredno? Koliko potem v nas (meni, tebi) še ostane Nas samih? Kaj nam (mi, ti) bo v tem primeru odgovorilo ogledalce na steni?
« nazaj
